Pobijalci lezbičnih vampirk

Britanski režiser Phil Coyden je vzel kliše vampirja in vampirskega filma ter ga izpeljal do absurdnega, parodičnega konca. Zgodba je praktično neobstoječa in nepomembna v vampirskem filmu - cel žanr temelji na nemogočem absurdu: truplo, ki ni truplo; erotično iskanje krvi; privlačnost nesmrtnosti; moč in šibkost v enem bitju. Podobno kot sta Rodriguez in Tarantino v filmu From Dusk Till Dawn (1996) prikazala absurd vampirjev (in kasneje zombijev v filmu Planet Terror (2007)), imamo tukaj parodijo za novejšo generacijo. Pobijalci lezbičnih vampirk zajamejo bistvo vampirjev v novi, emo generaciji, ki dobro pozna čudotvore kot so Buffy in Angel, ter romantizirane izpeljave vampirjev v Trueblood in Twilight.

Včasih so bili vampirji strašni, danes so seks simboli. Ampak še vedno so absurdni. Ideja, da se da sploh še narediti grozljivko z vampirji je skoraj neverjetna. In to izkoristi Phil Coyden. Do konca. Angleški naglasi, angleški humor, obilica golih lezbičnih vampirk, nesposobna junaka nove generacije - brez jajc in popolnoma samozaverovana. Film vzame odsotnost zgodbe v vampirskem filmu in iz tega naredi štos. Film vzame fetišizacijo krvi in ženskega telesa in naredi spektakel absurda. Kamera se sprehaja hitro, odločno in do obisti voajersko - poudari bistvo gledalca vampirskih filmov, ki čaka na kanček seksa, gole prsi in kri. Vampirke umirajo gnusno in slikovito. Dialogi so zabavni in vici zadanejo. Celo ženski krik, klasika grozljivke, je uspešno parodiran.

Pobijalci lezbičnih vampirk je komedija, ki se zaveda, da je absurdna parodija. Ne jemlje se resno, in ravno zato je uspešna. V filmu ni enega samega trenutka, ko gledalca zvije občutek nelagodja in sramu ob gledanju kao komedije. Skratka, film je iskren. Brutalno iskren. In zato tudi smešen. Ni pa to resen film, ni to film z dobro igro, kompleksno zgodbo, prepričljivimi liki, ozadjem, kontekstom. Nič od tega. To je film o lezbičnih vampirkah. Absurdno zabaven, primerno kratek in neobremenjen.

Če gledalec pač ne dojame te naivne iskrenosti, ki je v takem pomanjkanju v današnjem ciničnemu svetu, to preprosto ni film zanj. Kdorkoli pričakuje resen filem, ali resno komedijo - naj se obrne stran. Phil Coyden pač razume, da v vampirskih filmih gre za kombinacijo krvi, seksa in golih žensk. Vse ostalo pa je kič in krinka. Naj žive lezbične vampirke!

Ocena: trije smajliji in dva zobkota
:-) :-) :-) :-[ :-[

Lesbian Vampire Killers (2009), 88 minut.